Na zahvalni dan leta 1994 so se Bogu in naravi krajani zahvalili za pridelke in dobrote, ki so jih bili deležni. Posebej je bil opravljen blagoslov krušnih dobrot. Kraljica kruha je postala Helena Ilešič iz vasi Zagorci. Vas nosi domače ime po kruhu, imenovanem Krušjak.  Vaščani so kraljico v povorki nosili na nosilih obdano z pšeničnim klasjem in krušnimi izdelki. Kraljico kruha danes nadomešča princesa Prva – Patricija Erhatič.

Kraljica vina Silva Majerišič je leta 1995 z nagovorom prikazala svojo vas in vinsko kapljico: « Pozdravljeni vsi moji ljubitelji žlahtne vinske kapljice «. Nato je v prleščini govorila o prvem vinorejskem strokovnjaku, ki je: «navuča Sakušanare, kako priti do trsa, ki davle dosti grozdja in najboljšega vina«. Sledila je velika razstava in povorka vinskih opravil z božanstvom vina. V mimohodu je bilo 23 vozov, ki je predstavljalo vinsko kulturo.

Prireditev leta 1996 je bila za kraljico sadja izbrana Marjeta Horvat iz Kukave. Sadjarstvo Kukave so prikazali na lep in skoraj pravljičen način z značilno kukavško kočo, obdano z sadovnjaki, klopco in panji čebel. Kraljica se je pripeljala v velikem jabolku in orisala čas zorenja sadja in opozarjala na njegovo zdravilnost. V okviru prireditve je potekala tudi okrogla miza na temo Perspektive slovenskega sadjarstva.

16 in 17 oktobra leta 1999  je bila prireditev s kraljico poljedelstva Simono Toplak iz Grlincev. Vas nosi šaljivo ime Škatličarji. Med drugim so vaščani izdelali več metrov visok koruzni stolp in prikazali veliko ličkanje koruze na stari način z vsemi šegami in domačimi plesi. Kraljičine vzgojne besede ob slovesu so bile: »Ostanite srčni in trdni gospodarji na slovenski zemlji«. Okrogla miza je potekala na temo pridelava poljščin na kmetijah.

Cvetočim vozom princesami cvetja in cvetlično povorko se je leta 2000 pripeljala kraljica cvetja Vesna Krampelj. Juršinsko ljubezen do cvetja je opisala takole: «Za vso ljubezen Vam bodo rožice hvaležne, poplačale Vam bodo z lepoto vašega doma«.  Pri zahvalni maši je bila tudi velika razstava in blagoslov cvetja v Cerkvi. Tega dne je bilo nagrajenih 205 hiš za najlepše ocvetljičenimi domovi in vrtovi.

Nedeljo 14. Oktobra 2001 smo prireditev posvetili našim domovom in našim gospodinjstvom. Za kraljico gospodinj je društvo izbralo gospodinjo Natalijo Čeh iz Juršincev. Pripeljala se je z vozom n katerem je stal dom (hiša) s svojo družino, pospremila pa so jo gospodinje iz gospodinjskega društva z gospodinjskih praporom. Opisala je gospodinjstvo v družini, ter opozorila na vrednost gospodinjskega poklica.

Srčna kraljica dediščine Juršincev je bila Silva Kokol. Z njo se društvo poklanja vsem prednikom; Slovenje-goriškemu prleku, Lovrenčanarju, ki je bil bogaboječ človek, poln ljubezni in dobrote ki jo je vedno znal deliti z zahvalo boglonaj. Srčna kraljica se je pripeljala na vozu v obliki velikega srca, na vozu dobrot, ki jih je delila otrokom, ter izpovedala hvalnico stvarstvu po načelu Sv. Frančiška: mir in dobro. V cerkvi je bila razstava src s pridelki in raznimi izdelki.

Kraljica konjereje Maja Hojnik je predstavnica vasi Hlaponci, ki je bila v preteklosti znana kot vas konjerejcev in konjskih iger s šaljivim imenom Kobiloigrci. Kraljica Maja je opisala preteklost vasi, občinstvo seznanila z vzrejo in urejanjem konj in nagovor zaključila z besedami: «Radi imejmo svoje konjičke, ljubimo jih, kot so jih ljubili naši predniki, in naj nam bodo v pomoč in korist«.

14. prireditev Zahvala jeseni s kraljico gostoljubja in turizma je bila leta 2006. Vaščani so naredili 5 metrov visok turistični stolp gomile, ki so ga pripeljali na vozu. Kraljica turizma in gostoljubja Lidija Munda je v prleščini nagovorila zbrane. Opisala je gostoljubno vas, predstavila turistično ponudbo in povabila na razgled z turističnega stolpa. V vasi so se nekoč pripravljale velike povorke in veselice.

S kraljico čebelarstva je društvo raziskovalo najstarejšo slovensko gospodarstveno dejavnost- čebelarstvo. Za kraljico čebelarstva in medu je bila imenovana Anja Križan, ki izvira iz čebelarske družine. Opisala je delo čebel, kako iz rožic posrkajo vso sladkost in jo predelajo v med. Največjo pozornost je potrebno izkazati največji delavki na svetu pridni čebeli, ki dela od petka do svetka. Zaključila je z besedami: »Naj medi!«

V letu 2010 je bila v znamenju kraljice vode predstavljena vas Mostje, ki ima domače ime Komarjeva vas. Kraljica vode Alenka Kump se je pripeljala na prirejenem vozilu ob vodi na velikem mostu, pod njim pa so plavale ribice. Na mostu je raziskovalcem razložila zanimivosti in življenje svoje majne vasi z bogatimi kmetijami, zaznamovane s številnimi povodnji in šestimi mostovi. Opisala je pomen vode, vir življenja in biser naše zemlje.

9. oktobra 2011 je Gradiščak predstavil svoje značilnosti in življenje prednikov. V vasi, kjer je bilo nekoč gradišče, so za kraljico gradu imenovali Suzano Horvat. Je višje ležeč kraj med vinskimi griči na gradiških vzpetinah, z lepim razgledom, kjer je nekoč stal grad. Bogato izročilo je spletlo številne zgodbe o gradu, vaščani pa so za prireditev pripravili velik grad z vso grajsko gospodo na vozovih, sama kraljica pa se je predstavila s svojim grajskim princem.